Domov
  • Domov
  • Aktualno
  • Novice
  • Evropski poslanec Franc Bogovič o Priložnostih prleško-prekmurskega kmetijstva v krožnem gospodarstvu

Evropski poslanec Franc Bogovič o Priložnostih prleško-prekmurskega kmetijstva v krožnem gospodarstvu

9 januarja 2017 Aktualno Novice


V hotelu Diana v Murski Soboti je evropski poslanec Franc Bogovič pripravil pogovor z naslovom Priložnosti prleško-prekmurskega kmetijstva v krožnem gospodarstvu. Poleg poslanca so v pogovoru sodelovali še kmetovalca Alojz Štuhec mlajši in Rok Šiftar, direktorja Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota in družbe Panvita Kmetijstvo Franc Režonja in Branko Virag ter Ladeja Godina Košir, pobudnica platforme Circular Change – Krožna sprememba.

Sogovorniki sinočnjega pogovora so se strinjali, da je krožno gospodarstvo, posebej v kmetijstvu, nujno. Evropski poslanec Franc Bogovič je izpostavil 3 ključne izzive kmetijstva v letu 2017: družbeno sprejemljivost kmetijstva, torej sobivanje klasičnega, ekološkega in biodinamičnega kmetijstva, tehnološki napredek in boljši prenos znanja ter oblikovanje nove skupne kmetijske politike za obdobje po letu 2020, ki mora poiskati rešitve za aktualne težave kmetijstva, kot so upravljanje s tveganji v kmetijstvu, ki so posledica naravnih katastrof, vzpostavljanje dolgoročnih in pravičnih odnosov v prehranski verigi in boljša organiziranost kmetov.

Inovativni mladi kmet iz ekološke kmetije v Polani Rok Šiftar na svoji kmetiji že vpeljuje krožno gospodarstvo. Pravi, da mora imeti vsaka kmetija toliko živali, da te zagotovijo dovolj gnoja za gnojenje vseh njiv, te pa dajo zaradi tega boljši pridelek. Sam namerava v sistem vpeljati še sekance iz gozda in zaraščenih obrobij njiv, s temi sekanci pa bo ogreval sušilnico in piščančjo farmo, ki bo dajala dovolj gnoja za gnojenje – tako bo krog na njegovi kmetiji sklenjen. Vendarle pa Šiftar priznava, da je krožno gospodarstvo na kmetiji odvisno tudi od drugih dejavnikov. Meni še, da dolgoročno prihodnost v kmetijstvu, sploh v ekološkem, je v krožnem gospodarstvu, želi pa si, da bi lahko kmetje prišli do končnega kupca, brez posrednikov. Po drugi strani pa Šiftar poudarja, da je treba tudi pri potrošnikih povečati zavedanje o kupovanju domačih, lokalni pridelkov in izdelkov, saj so ti bolj kakovostni od tujih, uvoženih, poleg tega jih pri kmetu dobijo po bistveno nižji ceni kot v trgovini.