V etru
Druga jutranja kronika
Domov

Kako se lahko tudi sami zaščitimo pred poplavami

15 marca 2017 Aktualno Novice


Včeraj zvečer je v Dolnji Bistrici potekal dogodek z naslovom »Kako se lahko tudi sami zaščitimo pred poplavami«, namenjen prebivalcem porečja Mure. Že pred tem pa so nevarnosti poplav in pomen samozaščite spoznavali učenci Osnovne šole Razkrižje. Do konca marca 2017 se bo v porečjih Dragonje, Kolpe, Bregane, Sotle, Drave in Mure odvilo 12 dogodkov, v sklopu katerih bodo partnerji projekta FRISCO1 občane in osnovnošolce seznanjali s samozaščitnimi in vzajemnimi ukrepi v primeru poplav. Poleg ostalih ukrepov namreč s svojo pripravljenostjo in pravilnim ukrepanjem k zmanjšanju škode ob poplavah veliko prispeva tudi vsakdo izmed nas.

 

Učenci od 7. do 9. razreda Osnovne šole Razkrižje so sodelovali na delavnici, na kateri so spoznali moč poplav in nekaj ključnih samozaščitnih ukrepov. Opozorili so jih, da morajo poslušati navodila staršev in učiteljev ter se v družini dogovoriti, kako bodo ravnali, če ob poplavi ne bodo skupaj. Kot je še pojasnil Jože Papež, vodarski strokovnjak iz podjetja Hidrotehnik, ki vodi delavnice za učence v okviru dejavnosti Ministrstva za okolje in prostor v okviru projekta FRISCO1, na delavnicah posebej poudarjajo, da se poplavni vodi ne smejo približevati ali se v njej celo igrati ter naj se ob visokih vodah ne zadržujejo na območju nasipov. Učence opozarjajo na to, da je njihova ‘naloga’ predvsem ta, da med poplavami zaščitijo sebe, hkrati pa, da imajo na voljo številko 112, kamor lahko v primeru ogroženosti ali stiske pokličejo. »To številko učenci običajno že poznajo, kar me zelo veseli, manj pa se zavedajo, da tudi potem, ko se poplavna voda umakne, nevarnost še ni mimo. Mi jih opomnimo, da na primer poplavljena hrana in vrtnine niso užitni, da je potrebno upoštevati navodila glede pitne vode, in da po poplavah še vedno obstaja nevarnost plazov«, ključne ukrepe, za katere si želi, da si jih učenci zapomnijo,« pojasnjuje Papež.

 

Učenci so na delavnicah spoznali tudi makete, ki so ponazarjale delovanje zadrževalnika visokih voda, vodozadrževalno in varovalno funkcijo gozda ter plazenje tal, ki pogosto spremlja poplave. Ob maketi nasipa so spoznavali nevarnosti njegove porušitve ali preboja (ko voda pronica pod nasipom) ter tudi na ta način spoznali pomen opozoril, naj se ob visokih vodah ne zadržujejo na območju nasipov.

 

 

Makete so si ogledali tudi v Dolnji Bistrici, kjer je potekalo predavanje o samozaščiti pred poplavami. Vodarski strokovnjak podjetja Hidrotehnik Jože Papež je poudaril, da vode niso zgolj poplave, in da moramo njihovo upravljanje obravnavati celostno. Izpostavil je tudi leto dni staro, a slabo splošno znano institucionalno spremembo, po kateri za izvedbo na področju upravljanja z vodami skrbi Direkcija Republike Slovenije za vode, ne več Agencija Republike Slovenije za okolje. Naloge Direkcije med drugim ostajajo monitoring stanja voda, baze podatkov, napovedovanje in opozarjanje. Mojca Robič z Agencije za okolje je predstavila hidrološke napovedi in opozorila, Primož Senčar z Uprave za zaščito in reševanje pa konkretne samozaščitne in vzajemne ukrepe pred in med poplavami ter po poplavah. Te ukrepe je z opozorili na napačna ravnanja, s katerimi lahko prebivalci sami povečamo poplavno škodo, ter z opozorili na previdnostne ukrepe v zvezi s protipoplavnimi nasipi dopolnil Jože Papež.

 

 

V občinah Razkrižje in Črenšovci pa sta bili v sklopu včerajšnjih dogodkov postavljeni tudi dve oznaki dosega visokih voda. Učenci iz Gibine so skupaj s predstavniki občine Razkrižje ob sotočju Mure in Ščavnice postavili oznako, na kateri je datum 22. 8. 2005, in ki vse mimoidoče opominja, do kam je takrat segla gladina Mure. Isti datum nosi tudi oznaka v občini Črenšovci, ki je nameščena na  objekt »Kantine« ob mostu čez Muro, ki povezuje občini Razkrižje in Črenšovci. Akcijo označevanja dosega visokih voda po vsej Sloveniji že od leta 2014 vodita Agencija za okolje in Zveza geografov Slovenije, v občinah Razkrižje in Črenšovci pa sta bili v sklopu projekta FRISCO1 postavljeni že 32. in 33. tovrstna oznaka.

 

 

 

Včerajšnji dogodki so potekali v sklopu projekta FRISCO1, strateškega projekta, katerega cilj je zmanjšati poplavno ogroženost na porečjih Dragonje, Kolpe, Bregane, Sotle, Drave in Mure in se izvaja v okviru Programa sodelovanja INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška. Poleg ozaveščevalnih dogodkov bodo rezultat projekta predvsem skupna orodja, skupni modeli, skupne karte in skupni projekti Slovenije in Hrvaške na šestih čezmejnih porečjih: izboljšane baze podatkov za obvladovanje poplavne ogroženosti, čezmejno usklajene študije celovitega obvladovanja poplavne ogroženosti, izboljšani hidrološko hidravlični modeli, izboljšan model napovedovanja poplav, izboljšane in čezmejno usklajene karte poplavne nevarnosti in ogroženosti, priprava tehnične in upravne dokumentacije za gradbene protipoplavne projekte ter  nadgradnja sistema opozarjanja in alarmiranja.