V etru
Mali oglasi
Domov

Mednarodna javna tribuna o divjadi

14 februarja 2017 Aktualno Novice


Sindikat kmetov Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije sta pripravila v Pivoli javno tribuno o upravljanju z divjadjo in zvermi v Sloveniji. Prisotni kmetje so bili enotni, še zlasti po predstavitvi ureditve tega področja v Avstriji, v Nemčiji in na Hrvaškem, da so rešitve pri nas za kmete neugodne. Sistem terja nujne spremembe, ki bodo omogočale uspešnejše kmetovanje in upravljanjem z gozdom, so menili. 

Predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je izpostavil, da kmetje niso suvereni lastniki svojih zemljišč. »Plačujemo dajatve od dejavnosti, ob tem pa naše površine uporabljajo drugi državljani za rekreacijo, nabiralništvo in lovstvo. Na naših površinah se preživljajo divje živali, med njimi divjad, ki povzroča preveliko škodo in treba je ukrepati. Nekdo ima o tem napačne predstave, divjadi in zveri je preveč!« je zaključil Medved.

Podpredsednik sindikata Franc Küčan pa je menil, da postaja problem z divjadjo in zvermi vse bolj neobvladljiv. »Marsikje na Goričkem morajo kmetje kmetovati v ogradah. Splošni problem je, da je kmetovanje omejeno. Ogrožen je prostor, kjer kmet živi, zato se opušča živinoreja, poljedelstvo, s tem narašča zaraščenost. Na preostalih kmetijskih zemljiščih se prehranjuje divjad, od katere ima kmet zgolj škodo.«

Predsednik Območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Ljubljana Janez Beja je povedal, da je zaradi divjadi mladje v gozdu, zlasti zaradi jelena, močno objedeno. Divjad dela nepopravljivo škodo, ta je vidna že v okrog 500.000 hektarjev gozdov je takih. »Odškodnin ni, če pa so, so sramotno nizke. Zato je nujno zmanjšanje staleža divjadi in pripraviti pravičen pravilnik, po katerem bodo kmetom priznane dejanske škode, prav tako pa tudi večdesetletne posledice,« je dejal Beja.

Izkušnje o gospodarjenju z divjadjo so predstavili udeleženci iz Avstrije, Nemčije in Madžarske.

V razpravi so lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč izpostavili različne primere škod in težave, s katerimi se soočajo zaradi prevelikega števila divjadi in zveri. Na podlagi razprave sta Sindikat kmetov Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije podajala več zahtev:

Število parkljaste divjadi naj se zniža na raven, ki bo vzdržna za kmetijstvo in gozdarstvo tako, da bo omogočeno pomlajevanje gozda tudi z jelko, hrasti in plemenitimi listavci. Kmetje moramo imeti možnost soodločanja glede staleža divjadi in zveri na način, da je soglasje lastnikov zemljišč k načrtom za upravljanje z divjadjo in zvermi obvezno. Črne vrane, krokarja, nutrije in kormorane naj se umesti med lovno divjad. Takoj naj se začne redukcijski odvzem šakala, ki v Sloveniji ni avtohton. Država kot lastnik divjadi in zveri naj prevzame popolno odgovornost za varovanje pred škodami. Pomoč, ki jo prejmemo kmetje za zaščito mladja pred divjadjo, ne sme iti v dohodnino. Uvede naj se območja brez prisotnosti zveri, kjer okolje za njihovo prisotnost ni primerno. Izvesti je treba redukcijski odvzem volka in medveda na stalež iz leta 1990. Planine in pašnike je treba tudi v prihodnosti vzdrževati z običajnimi metodami brez uvajanja obsežnih in dragih zaščitnih ograj, ki ovirajo tudi razvoj rekreacije in turizma. Treba je sprejeti pravilnik, na podlagi katerega bi se lahko boljše ocenjevala škoda po divjadi v gozdu ter popašenosti travinja. Ukinitev državnih lovišč na zasebnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Zaradi velikih problemov je nujen sprejem evropsko primerljive lovske zakonodaje. Lovci se morajo zavedati, da se lov izvaja na zasebnih lastnini. Kmetom treba omogočiti, da se lahko organizirajo in na posameznih območjih prevzamejo izvajanje lova na svojih zemljiščih še pred iztekom koncesij.