V etru
Nočni glasbeni program
Domov

Minilo 130 let od smrti jezikoslovca Franca Miklošiča

8 marca 2021 Aktualno Novice


7. marca je minilo 130 let od smrti jezikoslovca, slavista, filozofa in odvetnika dr. Franca Miklošiča. Po njem se imenuje tudi ljutomerska gimnazija, ki se mu vsako leto pokloni z Miklošičevimi dnevi. Ob obletnici smrti pa so imeli dijaki projektni dan, ki je potekal na daljavo. So pa predstavniki šole položili cvetje pred spomenik na Miklošičevem trgu v Ljutomeru.

Kot je zapisal pomočnik ravnatelja, profesor zgodovine in geografije na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, Franc Čuš, se je Franc Ksaver vitez Miklošič je rodil 20. novembra 1813 v kraju Radomerščak pri Ljutomeru. Po končani osnovni šoli v Ljutomeru je šolanje nadaljeval v Varaždinu in se po končanem študiju filozofije odločil za študij prava, predvsem zato, da bi si zagotovil vsakdanji kruh. Po končanem študiju se je ponovno posvetil filozofiji in bil 23. junija 1838 promoviran za doktorja svobodnih umetnosti in filozofije.

»Po opravljenem doktoratu je prosil za mesto profesorja filozofije v Innsbrucku, ki pa ga ni dobil, zato je septembra leta 1838 odšel na Dunaj. Že leta 1840 je postal doktor pravoznanstva, vendar pa na tem področju ni bil kdo ve kako uspešen, saj je kot pravnik zagovarjal predvsem pošteno načelnost. Študij jezikoslovja ter druženje z Jernejem Kopitarjem in Vukom Karadžičem ga je vedno bolj privabljalo v slavistične kroge. V letih 1842/43 je za dobrega pol leta nadomestil cenzorja Kopitarja. Ko je Kopitar leto dni zatem umrl, je bil Miklošič imenovan za pomožnega cenzorja za slovanske in romunske tiske, že pred tem pa je začel delati v dvorni knjižnici na Dunaju,« piše Čuš.

Ena izmed redkih pozitivnih posledic revolucije leta 1848, ki je Miklošiča za kratek čas potegnila v politične vode, je bila ustanovitev slavistične katedre na dunajski univerzi leta 1849. S tem se je začelo plodno Miklošičevo znanstveno delo, ki je trajalo nepretrgoma več kot štirideset let. »Sodobniki so mu priznavali, da je nesporna avtoriteta na področju jezikoslovne znanosti,« izpostavlja profesor Franc Čuš.

Z vprašanjem jezika se je Miklošič soočil že med študijem, ko je bral Kollarjev spis O literarni vzajemnosti med raznimi plemeni in narečji slovanskega naroda. Podobno kot Slomšek, Krempl in Anton Murko se je zavedal, da je treba oblikovati enotni slovenski knjižni jezik, to je kompromis med osrednje- in vzhodnoslovenskim knjižnim jezikom, kompromis med kranjščino, štajerščino in prekmurščino.

»Poenotenje slovenskega knjižnega jezika s sprejemom tako imenovanih novih oblik je v veliki meri uspelo predvsem zato, ker je imel Miklošič zelo velik vpliv na slovenske izobražence. Nove oblike so sprejeli tako v slovenskem alpskem in panonskem jezikovnem prostoru kot tudi v obrobnih slovenskih predelih, med katere je sodilo Miklošičevo vzhodnoštajersko jezikovno področje,« izpostavlja profesor zgodovine in geografije na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, Franc Čuš.

Dr. Francu Miklošiču so priznavali zasluge za razvoj znanosti v najvišjih političnih in znanstvenih krogih druge polovice 19. stoletja. Povzdignjen je bil v plemiški stan in prejel številna odlikovanja in priznanja. Največji slovenski znanstvenik 19. stoletja je umrl 7. marca 1891 na Dunaju, kjer je tudi pokopan.

Poleg njegovih znanstvenih del ohranjajo spomin nanj tudi številna spominska znamenja. Na rojstni hiši v Radomerščaku je postavljena spominka plošča. V Ljutomeru so postavljeni trije doprsni kipi: na Miklošičevem trgu, Glavnem trgu in pred Gimnazijo Franca Miklošiča. Na Miklošičevem trgu je tudi spominska plošča. Doprsni kipi so postavljeni tudi na Slomškovem trgu v Mariboru pred sedežem Univerze, v Ljubljani na Miklošičevi cesti in na Dunaju v sklopu tamkajšnje Univerze.

Gimnazija Franca Miklošiča, ustanovljena leta 1963, goji spomin na slavnega rojaka tudi z organizacijo vsakoletnih Miklošičevih dni v času obletnice njegovega rojstva. Dijaki obiskujejo njegovo rojstno hišo v Radomerščaku in grob na osrednjem dunajskem pokopališču. Ob letošnji okrogli obletnici smrti so dijaki v projektnem dnevu spoznavali Miklošiča kot zgodovinsko osebnost, jezikoslovca, poliglota in znanstvenika.