V etru
Na narodni farmi
Domov

Muzej Ljutomer s prenovljeno podobo

18 januarja 2021 Aktualno Novice


V Muzeju Ljutomer, ki deluje pod okriljem Splošne knjižnice Ljutomer, so leto 2020 izkoristili tudi za osvežitev, preureditev in dopolnitev prostorov ter vzpostavitev Facebook strani, v prihodnosti pa želijo vpeljati še več virtualnih vsebin in vsebin za otroke ter digitalizirati domoznansko gradivo.

Muzej Ljutomer, ki deluje pod okriljem Splošne knjižnice Ljutomer, so lani osvežili, preuredili in dopolnili. »Videli smo, da v knjižnici zmanjkuje prostora, da imamo založene knjige, knjige ob oknih, povsod, kjer jih je bilo možno odložiti, hkrati pa imamo v istem nadstropju muzej. In potem smo si našo vizijo zamislili tako, da širimo knjižnico v prostore muzeja in s tem pridobivamo prostore za knjižnico s policami z gradivom, hkrati pa imamo potem muzejske niše, ki sovpadajo s tem gradivom, in tudi prostor za študij, za malo bolj poglobljen pogled na gradivo,« je razložila Vesna Laissani, direktorica Splošne knjižnice Ljutomer. Ko so knjižnico začeli širiti v muzej, pa so spoznali, da je tudi ta potreben prenove. Oprema je bila stara, poškodovana in ni več delovala, obenem pa je bilo treba prostore prilagoditi zahtevam glede omejevanja širjenja novega koronavirusa.

V muzeju imajo razstavljene tri stalne zbirke. Splošna muzejska zbirka o Ljutomeru in okolici prikazuje denimo zastave, prapore, dokumente, listine, lončene izdelke, bankovce, orožje in tudi več kot sto let stara domoznanska dela Miklošiča, Vraza, Volkmerja in drugih. V zbirki Taborsko gibanje na Slovenskem je velik poudarek na 1. slovenskem taboru, ki je potekal 1868 v Ljutomeru, imajo pa tudi zbirko fotografij in filmov dr. Karola Grossmanna, pri kateri si obiskovalci lahko ogledajo tudi prvi slovenski kratki film Odhod od maše v Ljutomeru, ki ga je leta 1905 posnel Grossmann, navaja muzejski sodelavec Tomaž Markovič in dodaja, da imajo tudi nekaj nerazstavljenih predmetov, umetniških del, več sto fotografij in razglednic, starih več kot sto let, ter tudi nekaj arhivskega gradiva, ki še čaka na podrobno obdelavo. 

V lanski prenovi so 18 predstavljenih taborov od leta 1868 do 1871 uredili tako, da lahko prostori sprejmejo vsaj 30, 40 ljudi in da se lahko prostori tudi prezračijo, zbirko pa so tudi dopolnili s prvo taborsko značko in ji dodali fototapeto z vabilom na prvi slovenski tabor.

Soba, posvečena začetniku slovenskega filma Grossmannu, je bila prav tako prenovljena. »Tu smo tudi temeljito prenovili prikaz, prenovili, prečistili vse zadeve, pobelili prostore. Prej je bil prostor z zatemnjenimi okni, potem pa smo odstranili te zatemnitve in zdaj je, kot da bi zasijalo neko novo sonce v prostoru … Najbolj zanimivo pa je bilo, da ko smo to naredili, se je obisk povečal. Že po programu so seveda prihajale šolske skupine iz gimnazije, skupine otrok, potem posamezniki že od poletja dalje, obenem pa tudi skupine, ki jih prej ni bilo – iz Gorenjske, iz drugih krajev, tako da smo imeli v septembru in do sredine oktobra, ko se je vse skupaj zaprlo, čez 300 obiskovalcev, kar je za naš muzej lepo število,« pozitivne učinke prenove navaja Laissanijeva.

Jeseni so ustvarili tudi Facebook stran Muzej in galerija Ante Trstenjak Ljutomer, na kateri objavljajo zgodovinske utrinke Ljutomera s širšo okolico in aktualne novice, ta hip pa svojo pozornost usmerjajo tudi v pripravo 27. letnika publikacije Zgodovinski listi, v kateri bodo predstavili stare obrti na širšem območju Ljutomera, pravi Markovič. V prihodnosti želijo v muzej vnesti več virtualnih vsebin in vsebin za otroke, kot so kvizi, nagradne uganke ali iskanje po muzeju, prizadevali pa si bodo tudi za digitalizacijo domoznanskega gradiva.

Članek je objavljen tudi na STA:

https://www.sta.si/2856552/muzej-ljutomer-s-prenovljeno-podobo