Domov

NIJZ: lani v Pomurju največ nalezljivih bolezni v zadnjih petih letih

17 februarja 2017 Aktualno Novice


Na območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Murska Sobota so izdali poročilo o nalezljivih boleznih v Pomurju za leto 2016. Kot ugotavljajo, nalezljive bolezni v Sloveniji niso več med najpogostejšimi vzroki za prezgodnjo umrljivost. Zaradi možnosti epidemije pa je njihovo preprečevanje in obvladovanje ena pomembnejših preventiv

 

V poročilu so zajete nalezljive bolezni, pri katerih obstaja nevarnost širjenja in zahtevajo naglo ukrepanje, bolezni, proti katerim smo cepljeni, in nalezljive bolezni, ki povzročajo precejšnje breme družbi. V letu 2016 so na NIJZ prejeli 8012 prijav nalezljivih bolezni iz upravnih enot Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer. Največ jih je bilo zabeleženih na območju Upravne enote Lendava, in sicer 817 na 10 tisoč prebivalcev, najmanj pa v Upravni enoti Murska Sobota, in sicer 545 na 10 tisoč prebivalcev. Po teh podatkih je bilo lani največ primerov nalezljivih bolezni v zadnjem petletnem obdobju. Med najpogostejšimi so vnetne bolezni črevesja z neznanim izvorom, potem bakterijska angina in glivične okužbe kože, sledijo jim vodene koze. Med pogostejšimi nalezljivimi boleznimi, ki so se lani pojavljale v Pomurju, na NIJZ poleg gripe navajajo tudi boreliozo, herpes, šen in gliste. Zabeleženih je bilo tudi nekaj primerov škrlatinke, sepse, meningitisa, hepatitisa tipa A, B in C in legionele. Zaradi nalezljivih bolezni je bilo hospitaliziranih 955 oseb, zabeležili pa so 15 smrti v povezavi z nalezljivimi boleznimi, pri tem pa ne mrejo z gotovostjo trditi, ali je šlo za neposredni vzrok smrti. Med zbranimi podatki ni podatkov o okužbah z virusom HIV oz. aidsu in drugih spolno prenosljivih bolezni, ker se ti zbirajo ločeno.  Če sklenemo, je bilo na podlagi pridobljenih podatkov, ki jih NIJZ sporočajo izvajalci zdravstvenih storitev, v Pomurju lani največ črevesnih nalezljivih bolezni, sledijo pa jim respiratorne bolezni. S spremljanjem nalezljivih bolezni na NIJZ lahko tudi načrtujejo ukrepe, ki so potrebni za preprečevanje, širjenje in obvladovanje posameznih nalezljivih bolezni. V veliko primerih pa sta upoštevanje higienskih priporočil in cepljenje še vedno najučinkovitejši preventivi, za kateri lahko poskrbimo sami.